Danes sem imela predavanje o tem, kakšna zobna higiena je dobra. Imam novo zobozdravnico, ki je več kot očitno zelo velik perfekcionist in, ko je videla moje zobe, je postala zelo slabe volje. Najprej je naredila, kar je bilo v načrtu, da naredi. To sta bili dve novi plombi zadaj. In potem si je vzela dobrih deset minut, da mi je razložila, kakšna zobna higiena je primerna, in jo moram delati vsak dan.
Pred ogledalom mi je pokazala, kako si znitkam vse zobe in z majhnimi ščetkami očistili med zobne površine. Seveda sem morala vse ponoviti. Počutila sem se, kot da sem v prvem razredu in me nekdo uči, kako se umijejo zobje le, da sem se tokrat učila, kako dobra zobna higiena deluje v praksi. Lahko pa vsaj priznam, da je bil občutek pri zobeh res mnogo boljši potem, ko sem vse to naredila pri vseh zobeh. Priznam, da si vse to delam tako preveč na hitro, ker sem preveč lena ali pa nimam časa. Rešuje me sicer to, da hodim vsako leto na odstranjevanje zobnega kamna, ampak očitno to ne bo več dovolj in bom morala mnogo bolje skrbeti, da bo zobna higiena takšna, kakršno si jo moji lepi zobje zaslužijo. Predvsem za to, da bodo še dolgo lepi in da sploh bodo. Malce me je zobozdravnica prestrašila s tem, da se mi lahko pojavi parodontoza in sedaj me prav res malce skrbi. Nekako bi vseeno rada še dolgo imela svoje zobe, ker za to, da si dam povsod implantate, mi res ni, da bi imela protezo pa še manj. Še dobro, da nisem tam, da bi se kaj takega dogajalo, ker bi me resno zaskrbelo, kaj bi lahko naredila.
Ne vem pa, kako mi bo res uspelo vsak dan potrpežljivo paziti na takšen obseg dela, ki ga prava zobna higiena zahteva, da bo vse primerno na dolgi rok.