Vožnja poleti na morje nam je vedno ukradla poglede, ko so avti za sabo peljali čolne in vedno smo si želeli, da bi tudi mi imeli čoln, na kar nam je oče uresničil željo in šli smo gledat rabljena plovila z namenom, da kupimo čoln.
Takrat nisem verjel, da oče misli resno, ko je predlagal, da bi šli pogledat rabljena plovila, enostavno sem mislil, da gremo na ogled, vedel sem, da je to tudi skrita očetova želja, da bi enkrat čoln imeli, ker je imel tudi izpit za čoln, vendar do zdaj smo vedno samo gledali. Prav spominjam se, kako smo se sprehajali med vsemi temi čolni, kako so bila določena plovila lepa, pogled se mi je ustavil na kar nekaj lepih čolnih, nisem niti komentiral, oče pa je vse videl in beležil, na koncu pa šok, ko naju je z bratom vprašal, katera plovila so nama všeč in oba z bratom sva pokazala na isti čoln, na kar je oče rekel, da je tudi njemu zelo všeč ta čoln in da bi ga lahko kupili.
Oba z bratom sva ga debelo gledala, ker resnično nisva razumela, kaj hoče povedati, ali se heca, ali misli resno. Potem pa je poklical prodajalca za rabljena plovila in ga vprašal za ta čoln, ko mu je prodajalec vse povedal, je oče izgovoril zlate besede: » Kupili ga bomo!«
Z bratom sva začela skakati in jokati, kako srečna sva bila takrat, to je bil najin najsrečnejši dan, da smo končno enkrat tudi mi po cesti, ko smo šli na morje peljali svoj čoln. Čoln sicer ni bil nov, ampak to sploh ni bilo pomembno, rabljena plovila lahko dobiš zelo lepo ohranjena in mi smo ta čoln kupili skoraj nov. Z bratom ne bova nikoli pozabila stavka, ko nama je oče rekel, da gremo gledat rabljena plovila, ker tisti dan je čoln bil naš.