Melanin je označen kot kožno barvilo, ki ga proizvaja celica melanocit. Lahko rečemo, da gre za mešanico najrazličnejših pigmentov, ki se s skupnim imenom imenujejo melanini. Zanje je značilno, da dajejo našim očem, koži, lasem in dlakam barvo. Verjetno pa boste presenečeni nad dejstvom, da imamo prav vse rase povsem enako število melanocitov. Večina med vami bi najverjetneje predvidevala, da imajo Afričani večje število tovrstnih celic, ker so temnejši. To pa seveda, kot že rečeno, ne drži.
Koži daje barvo oziroma ten torej melanin, prav tako jo na učinkovit način ščiti pred soncem. Od njegove količine v koži pa je seveda odvisno, kakšen bo naš ten kože in sposobnost, kako dobro lahko prenašamo poškodbe ter draženje sončnih žarkov.
Spodbuda za nastajanje melanina
Da melanin nastaja je v veliki meri kriva sončna svetloba oziroma UV sevanje. Nastanek precej neljubih hiperpigmentacij povečajo tudi hormonska nihanja, aktivnost hormonov, ki stimulirajo melanocit.
Da se melanin povečuje so krive tudi okužbe ter poškodbe in ne nazadnje še povečana aktivnost rastnih dejavnikov. Pigmentne nepravilnosti pa se v splošnem delijo na motnje v sami sintezi ter na motnje v distribuciji.
Kaj je melazma
Sta melanin in melazma povezana? Vsekakor. Melazma se najpogosteje pojavi kot posledica UV sevanja ter sprememb v hormonskem ravnovesju. Neredko se pojavi v nosečnosti. Ena od zelo pogostih oblik je obarvanost kože nad zgornjo ustnico. Takšen pojav ste zagotovo že kdaj pri kom videli oziroma ste ga doživeli sami.
Za melazmo je značilno, da je najpogosteje povsem nepravilne oblike pa tudi povsem ostro omejena. Pogosta je v centralnem delu obraza, na primer na bradi, licih, čelu in, kot že rečeno, nad zgornjo ustnico.
Kot odgovor na poškodbo
Prav tako sta povezana melanin ter postvnetna hiperpigmentacija. Slednja se pojavi kot odgovor na poškodbo, po vnetju. Pojavi se kot posledica opeklin, aken, alergičnih reakcij, na mestih, kjer je naša koža prizadeta zaradi dermatitisa.