Že leta in leta nazaj se spominjam, da mi je mami večkrat rekla, da na eno uho malo slabše sliši. Povedala mi je tudi, da je imela na tem ušesu operativni poseg, ko je bila še čisto mlada. Sedaj, ko je starejša, pa to, da ne sliši dobro, omenja skoraj vsak dan. Tako sem ji omenila, da bi lahko šla na brezplačen test sluha. Tako bi lahko dobila izvid, ki bi ji pomagal, kako naj se odloči za naprej.
Seveda pa sprva ni želela, ker ni hotela niti pomisliti, da bi ona nosila slušni aparat. Preveč jo je bilo strah, kako bi slušni aparat sploh sprejela. Enostavno je bila prepričana, da bi to njo motilo. Potem pa sem ji še enkrat razložila, da bo šla samo na brezplačen test sluha in da naj ne komplicira za naprej. Kako se bodo potem stvari odvijale ne more vedeti, ker enostavno ne ve, kakšen bo izvid sluha.
Pa sva končno šli. Naročena je bila na brezplačen test sluha in jaz sem jo peljala, da ne bo šla sama. Dobro sem vedela, kako neprijetno se počuti, zato sem se odločila, da grem zraven nje. Ko je opravila brezplačen test sluha, so ji povedali, da ni še tako hudo in če se strinja, še ne potrebuje slušnega aparata. Seveda je bilo odvisno od nje in vedela sem, da se za slušni aparat ne bo odločila.
Tako sva saj opravili brezplačen test sluha, da mami ve, kakšno je stanje z njenim sluhom. Sedaj je bolj mirna, ker so ji povedali, da še ni tako hudo in da slušnega aparata ne potrebuje. Prav dobre volje je stopila iz ordinacije. Če ne drugo, se je splačalo narediti brezplačen test sluha samo zato, ker sem spet videla mami nasmejano in da se ni več obremenjevala s svojim sluhom.