Moja dva starša sta kot noč in dan. Oče človek narave, mami človek modernizacije in sedenja pred računalnikom, le dober pisarniški stol ji manjka. Včasih se sprašujem kje sta se spoznala, toliko različnih navad, pogledov, kot imata ta dva, mi res ni jasno, da lahko živita skupaj. Moj oče se zjutraj oboju in že gre na dolg sprehod v gozd, moja mami pa za računalnik in to je to. Ker pa sem vedno pomagala pri kateri stvari, sem videla, da moja mami rabi dober pisarniški stol, kajti toliko časa ko preživi za računalnikom in sedi na klopi sigurno ni zdravo za njen hrbet.
Če bi ji povedala, da bom kupila pisarniški stol, mi tega ne bi dovolila, kajti zdelo bi se ji brez veze. Tako sem izkoristila njen rojstni dan in se na vratih prikazala z pisarniškim stolom. Kako me je pogledala, sploh se ni mogla na čudit, da sem ji šla kupit pisarniški stol, ker ga ona res ne potrebuje.
Jaz pa sem vedela, da ga, zato sem ji ga kar dala pred računalnik in rekla, naj od sedaj naprej sedi na njemu. Ni imela izbire in od takrat naprej vedno sedi na njemu in po določenem času je tudi priznala, da jo je prej že bolel hrbet in da jo sedaj ne več, ker je pisarniški stol res dober. Včasih je dobro, da starši tudi malo stvari pustijo svojim otrokom in priznajo da nimajo vedno prav.
No, pa sem dosegla svoje, pisarniški stol moja mami ima in za njen hrbet je sedaj poskrbljeno. Čeprav še danes reče, da mogoče ne izgleda lepo, ker je stol v dnevni sobi, pa jo hitro popravim, da pa izgleda prav lepo njen zdrav hrbet, lahko pa zamenja in da pisarniški stol ven in s tem dobi bolečine v hrbtenici. Malo za šalo, malo za res in vedno mi da prav.