Rak je vse pogostejša bolezen današnjega časa
Sama se zavedam, da pred otroki ne govorim o smrti, da jih ne bi prestrašila, moji staršem pa je čisto vseeno. Oni se to pogovarjajo non stop, če ni smrt, je poškodba, če ni poškodba je rak in tako naprej. Prej tega nisem opazila, dokler ni bil sin čisto prestrašen in me začel spraševati, kdaj bom umrla, koliko sem stara in po večerih jokati, da on ne bo živel brez mene, če bom umrla. Vprašanja, ki jih je postavljal so me spravila čisto iz tira, kajti nisem mu mogla razložiti stvari, ker ni dovoli.
Začela sem premišljevati od kod sedaj to njemu, na kar pride moja mama in spet reče, da je rak nekoga pobral in da je bil star komaj 50 let. Takrat pa meni poči film, seveda moji starši se non stop pogovarjajo samo to, o smrti in boleznih, kot je rak, skoraj sem znorela, to pa zato, ker sem vedela, da bom imela spet probleme, ko bo padel večer, ker se bo sin spomnil besed od mame.
Drugi dan sem šla k staršem in sem se skušala pogovoriti, da ne bi več toliko govorili o smrti, boleznih kot je rak in na žalost je njima vse to bilo brez veze, nista me hotela razumeti, njima to ni predstavljalo nič takega in naj se otrok navadi. Moram priznati, da sem jokala, ko sem se peljala domov, ker sem vedela, da imata že drugi dan sina v varstvu in da bodo spet takšni pogovori, kot je rak, smrt, bolezni.
Seveda je sin spet zvečer jokal in jaz sem bila brez moči tako dolgo, dokler z možem nisva rešila varstva, da je sin potem hodil k staršem od mojega moža, ki pa so bili pozitivni. Hkrati sem bila vesela, ker ni več poslušala o smrti, o boleznih kot je rak, po drugi strani pa žalostna, da starša nista bila vsaj toliko, da bi enostavno to razumela.
…
Read More